Življenje človeku prinese marsikaj. Pravijo, da se živemu človeku vse zgodi. A sam začetek je prav gotovo s spočetvijo. Nekateri to priznajo spet drugi ne. Za nekoga je skupek celic že otrok za drugega ne. Jaz menim, da če gledamo iz tega vidika, si skupek celic vse do smrti. A to sploh ni bistveno. Bistveno je, v tem smo vsi zedinjeni, da se vsaj po rojstvu življenje prične. In čeprav se večina ljudi zgodnjega otroštva ne spominja ta močno vpliva na naše dojemanje sveta in okolice. Gledam otročke okoli sebe.
Rodijo se in ničesar ne vedo. Toliko je tega kar se morejo še naučiti in spoznati. A ogromno se o življenju naučimo v prvih petih letih življenja. Še predno vstopiš v šolo. Učiš se ker je znotraj tebe naravna radovednost. Ta radovednost te žene, da si pridobivaš znanje. Želiš se izučiti postati spreten, da boš nekoč tak kot tvoji starši. Notranja motivacija je tako visoka, da ti to sploh ni v breme.
Popolnoma te izpolnjuje in osrečuje. Vse kar veš ali se naučiš moraš deliti z drugimi. Življenje tako teče in kaj kmalu si del šolskega sistema. V začetku si ponosen nase, da si del nečesa tako pomembnega, saj je to znak odraslosti. A kaj kmalu otrok odnos do šole spremni in znanje, ki ga v šoli pridobi zanj nima pomena. Tako iz radovednosti preideš na odpor in na učne težave. Življenje ti je namesto v veselje v breme. Tako rasteš in spraševati se začneš, kje je smisel tvojega obstoja. Ali je to res vse kar lahko prejmeš od življenja. Pri tem pa te objema depresija. Ker svojega notranjega sveta še ne poznaš in ne razumeš svojih čustev si zadirčen in neprijazen, saj drugačen tudi ne moreš biti.
Odsevaš svet takšnega, kot ga vidiš. A v tebi tli želja po več in želiš si prevzeti življenje v svoje roke, zato se naučiš nadzorovati svoj čas, svoj urnik. Iščeš metode in ideje, kako biti v tem sistemu uspešen, kako si privoščiti več. Več oblek, boljši avto, več potovanj, večje stanovanje, hišo, več in več. A pri tem pozabljaš na to kdo si, kaj hočeš biti. Naučiš se primerjati z drugimi, videti česa vse še nimaš namesto, da vidiš napredek pri sebi in kaj vse že imaš. In v kolikor hodiš po tej poti potem se to, da je življenje tisto kar se ti zgodi, medtem, ko si ti zaposlen z načrtovanjem drugih planov, uresniči. Naj se to ne zgodi tudi tebi.